Endemit belokranjskega krasa
Črni močeril
Proteus anguinus parkelj
Črni močeril je eden najbolj redkih jamskih vretenčarjev v Evropi. Na tej strani je zbrano jedro informacij iz vsebin projekta Črni močeril: od odkritja in biologije do ranljivosti habitata in dela info centra v Jelševniku.
Črna človeška ribica je vodna dvoživka iz družine močerilarjev (Proteidae) in največja jamska žival. Živi izključno na belokranjskem plitvem krasu na območju približno 10 km2, zato je njen znanstveni in naravovarstveni pomen izjemen.
Med jamskimi živalmi je posebnost, ker ima ohranjene oči in pigmentirano kožo. Kljub temu je prilagojena podzemnemu življenju: v temi se orientira z razvitimi čutili, na površje pa prihaja predvsem ponoči v kraških izvirih, kjer se prehranjuje z nižjimi raki in polži.
Podvrsto so odkrili 18. oktobra 1986 v izviru Dobličice, drugi primerek pa leta 1990 v Jelševniku. Biologa Boris Sket in Jan W. Arntzen sta jo leta 1994 znanstveno opisala kot Proteus anguinus parkelj.
Črni močeril je opomin, da je kakovost podzemne vode neposredno povezana z ohranitvijo edinstvenega življenja pod našimi nogami.
Vizualni arhiv vrste
Izbrane fotografije prikazujejo habitat, raziskave in ključne trenutke varstva vrste na belokranjskem krasu.
Vsebinski povzetki temeljijo na podatkih s strani crni-moceril.eu (zajeto v internem korpusu).
Odkritje
Odkritje
Od prvega opažanja leta 1986 do znanstvenega opisa podvrste leta 1994.
→Opis podvrste
Opis podvrste
Zakaj je črna človeška ribica med jamskimi živalmi evolucijska posebnost.
→Habitat
Habitat
Podzemne vode belokranjskega kraškega ravnika z zelo omejeno razširjenostjo.
→Ogroženost
Ogroženost
Onesnaženje, nitrati in stara bremena neposredno vplivajo na populacijo.
→Info center
Info center
Jelševnik kot prostor ozaveščanja, razstave in naravoslovnih programov.
→Črni močeril
Črni močeril (Proteus anguinus parkelj) je endemit podzemnih voda belokranjskega kraškega ravnika. Spoznajte njegovo biologijo, habitat in ključne razloge za varovanje vrste.
Načrtuj obisk info centra